Vipavska cesta 4
5270 Ajdovščina, Slovenija
+386 5 364 49 00
+386 5 364 49 07
marko.rondic@ozs.si
tea.gruden@ozs.si

REGRES ZA LETNI DOPUST 2019

Regres je znesek, ki so ga delodajalci, skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), dolžni plačati zaposlenim in pripada vsem delavcem, ki imajo pravico do letnega dopusta.

S pravico do letnega dopusta delavcu pripada tudi regres za letni dopust. Njegova minimalna višina je zakonsko določena in je enaka minimalni plači v tekočem koledarskem letu. Delodajalci morajo vsako leto, razen izjemoma, regres izplačati vključno do 30. junija.

Višina regresa, če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto

Do regresa je delavec upravičen v enakem deležu, kot je upravičen do dopusta, ki je odvisen od časa začetka zaposlitve.

Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. To pomeni, da ima pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust.

Vračilo sorazmernega dela regresa

Kadar delavec dobi izplačan celotni regres za letni dopust, kasneje pa se delovno razmerje na željo delojemalca prekine, lahko delodajalec uveljavlja zahtevek za vračilo sorazmernega dela regresa.

Razliko predstavlja izplačilo in pripadajoči sorazmerni del regresa, glede na obdobje zaposlitve. Za vračilo preveč plačanega regresa mora delodajalec vložiti popravek REK-1 obrazca, kar ureja ZDavP-2 v 54. členu in vlogo za povračilo preveč plačanega davka pri pristojnem davčnem organu.

V primeru, da se delodajalec ne odloči, da delavec vrne sorazmerni del izplačanega regresa je le-ta dolžan od razlike preveč plačanega regresa dolžan plačati celotne prispevke za socialno varnost.

Regres v primeru zaposlitve pri več delodajalcih

V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dvema različnima delodajalcema, se regres obračuna sorazmerno. Delavec se mora sporazumeti z obema delodajalcema o načinu izrabe letnega dopusta,  od števila dni letnega dopusta pa je odvisen tudi regres pri posameznem delodajalcu.

Regres pri zaposlitvi za krajši delovni čas

Delavec ima pravico do regresa za letni dopust sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Zaposlenemu, ki ima pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za krajši delovni čas od polnega, po določbah ZDR-1 pripada regres za letni dopust v sorazmernem delu.

Višina regresa

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predpisuje najnižji znesek regresa – delodajalec je dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu (ki ima pravico do letnega dopusta) najmanj v višini minimalne plače. Ta za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja 2019 dalje znaša 886,63 € bruto, najmanj toliko mora znašati tudi letošnji regres. Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti pa sicer lahko določa tudi višji regres. Člane OZS zavezuje Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, določa, da se regres za letni dopust  izplača najmanj v višini minimalne plače povečane za 1%, to je 895,50 €.

Davčna obravnava regresa

Regres je obdavčen z dohodnino. Obdavčitev s prispevki pa je odvisna od višine izplačanega regresa. Od regresa, ki je izplačan do višine 70% povprečne plače zaposlenih v RS, ni potrebno obračunati obveznih socialnih prispevkov (3. člen ZPSV). Delodajalec, ki bo izplačal regres v aprilu, bo upošteval povprečno plačo za mesec januar 2019, maksimalni regres, od katerega ni potrebno obračunati obveznih socialnih prispevkov znaša 1.210,41 € (1.729,15 € x 70%).

Regres se šteje za dohodek iz delovnega razmerja in se všteva v letno davčno napoved. Ob izplačilu regresa je potrebno obračunati akontacijo dohodnine v skladu z 127. členom ZDoh-2. Akontacija dohodnine se obračuna od celotne višine regresa, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.

Vlada je sprejela predloga sprememb Zakona o dohodnini in Zakona o pokojninskem ter invalidskem zavarovanju, s katerima se izplačilo regresa za letni dopust v letu 2019 do višine 100% zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v RS razbremeni dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Predloga sprememb bosta posredovana v državni zbor.

IRSD tudi v letu 2019 s poostrenim nadzorom glede izplačila regresa in plač

Inšpektorat RS za delo (IRSD) je začel usmerjeni nadzor pri delodajalcih glede izplačila regresa za leto 2018, pri katerem izhajajo iz podatkov Finančne uprave RS o predloženih obrazcih za obračun davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja. IRSD pri tem pozornost namenja tako večjim kot manjšim delodajalcem. Iz podatkov Finančne uprave RS, ki jih je pridobil IRSD, izhaja, da so posamezni delodajalci oziroma zavezanci v koledarskem letu 2018 izplačevali plače, niso pa izplačali regresa. Z usmerjenim nadzorom želi IRSD dodatno sporočiti delodajalcem, da je plačilo za delo neodtujljiva pravica delavcev, ki jo je treba dosledno spoštovati, zato bodo akcijo tako kot v letu 2018 tudi v letu 2019 izvedli v več delih. IRSD ob tem delodajalce, ki delavcem še niso izplačali regresa za leto 2018, kljub storjenemu prekršku poziva, da jim regres izplačajo še pred obiskom inšpektorjev in tako delavcem zagotovijo pravico, ki jim pripada v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), inšpektorji pa jim bodo v takšnem primeru lahko v prekrškovnem postopku izrekli tudi milejšo sankcijo – opomin ali opozorilo. ZDR-1 sicer za neizplačilo (ali zamudo pri izplačilu) regresa določa globo v znesku od 3 tisoč do 20 tisoč evrov.

Uresničevanje pravice do regresa za letni dopust je zelo pomembno tudi zato,  ker je v tesni povezavi s koriščenjem letnega dopusta, ki je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev.

Tea Gruden

Vir:

http://www.id.gov.si/

Zakon o delovnih razmerjih