Vipavska cesta 4
5270 Ajdovščina, Slovenija
+386 5 364 49 00
+386 5 364 49 07
marko.rondic@ozs.si
tea.gruden@ozs.si

Ukrepi delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu

V letošnjem letu imamo že tretji vročinski val, kar predstavlja veliko toplotno obremenitev za zaposlene, še zlasti za tiste delavce, katerih delovna mesta so na prostem.

Ljudje, ki delajo v neprijetno  toplih ali hladnih okoljih, se bodo verjetno obnašali nevarno, saj je njihova sposobnost za sprejemanje odločitev ali ročna sposobnost poslabšana.

Delodajalci se morajo zavedati teh tveganj in poskrbeti, da se ta vedenja razumejo in upoštevajo. Obravnavanje teh vzrokov bo najverjetneje izboljšala produktivnost, kot tudi zdravje in varnost zaposlenih.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005, 43/2011 – ZVZD-1) med drugim (v 25. členu) opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, 43/2011) daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga je treba ustrezno obravnavati, saj gre za neposredno nevarnost ogrožanja življenja in zdravja. Vendar Inšpektorat RS za delo (IRSD) ocenjuje, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko določena tveganja predstavlja za na primer kardiovaskularne bolnike.

IRSD glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe:

– pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
– popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo;
– oblecite se v lahka in zračna oblačila;
– seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem  izpostavljen previsokim temperaturam (na primer: http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/27_hot_environment_horeca_sl.pdf
– izogibajte se slani prehrani in začimbam;
– najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
– ne pijte alkoholnih pijač;
– najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
– če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Vir:www.id.gov.si

Tea Gruden

Projekt »Spot Goriške regije 2018–2022« je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: www.mgrt.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si